Zgodba o nagajivem Javorniku, ki nas je zavil v meglo

Letos sta se na vabilo mladinskega odseka žal odzvali le OŠ Toma Brejca in OŠ Marije Vere. Odločili smo se, da obiščemo severni del Primorske in se povzpnemo na Javornik, ki stoji med Črnim Vrhom in Ajdovščino. 

Nastopilo je sobotno jutro in vsi nestrpni smo čakali avtobus. Točno ob sedmi uri pa klic od Mojce, mentorice iz OŠ Toma Brejca, da so jim pripeljali napačni avtobus in da le ta nima pasov. Ker so šli na izlet otroci, je vožnja z avtobusom brez pasov prepovedana. Trudili smo se, da bi našli nov avtobus, vendar vse zaman. Tako smo se mogli od šolarjev iz OŠ Toma Brejca žal posloviti in se sami odpraviti na Javornik. Za neljubo situacijo se jim še enkrat opravičujemo.Tako smo šli z izpravnim avtobusom le šolarji OŠ Marije Vere proti izhodišču in starejši planinci so svojo pot začeli v Črnem Vrhu. Mlajši smo se popeljali še do Šajsne Ravni in tam v gosti megli pričeli s hojo proti vrhu. Na poti nam res ni bilo postreženo z razgledi in sončnimi žarki, vendar se ni nihče pritoževal. Po dobri uri hoje smo skozi gozdove, travnike in meglene ceste dosegli kočo pod Javornikom in tam smo se vsi veseli umaknili nagajivemu vetru, ki nas je pošteno kuštral. Prijazni oskrbniki koče so nas dobro postregli, v knjižice smo si dali vse žige, kar jih je bilo, nato pa smo se zbrali in se zopet podali v boj z vetrom. Kmalu je veter popustil, saj smo se skrili v gozd in zelo kmalu prišli do avtobusa, ki nas je peljal nazaj v Kamnik. Kljub vremenu smo bili zadovoljni, da smo na tak dan, ko bi drugače verjetno le posedali doma, naredili prijeten izlet in se zopet lepo imeli. Se vidimo v maju do takrat pa lep planinski pozdrav.Besedilo in fotografije: Vlasta Bizjak