Tura čez nebesa in naokoli – 31. 10. 2026

Pot nas je peljala s planine Blato na čudovito, a tokrat v meglo zavito planino Krstenico, pa naprej na planino Jezerce, kjer se je začela odkrivati lepota vršacev in razgledov, saj se je tam končno megla umaknila in odprli so se razgledi na modro nebo in vrhove naokoli. Najprej smo nato stopili na najnižji tokratni vrh izmed štirih dvatisočakov v našem planu, na Adama (2012 m). Tam smo imeli malico in uživali v razgledih, pa videli tudi zadnje planike, ki so še vztrajale v hladu. Z Adama smo nekoliko sestopili in se v dveh skupinah povzpeli na 2019 metrov visoko in z rušjem poraščeno Evo (na vrhu je malo prostora), nato pa smo šli znova nekoliko dol in znova v hrib – tokrat na tretji dvatisočak, na Prevalski Stog (20175 m). Krasni razgledi so nas obkrožali, še posebej na Triglav, Rž, Rjavino, našo pot nazaj, na Jezerski Stog, Ograde, Debeli vrh, Vrh Hribaric, Škednjovec, Kanjavec in na greben Mišelj vrh–Mišeljski konec. Sestopili smo po strmem zahodnem grebenu do Mišeljskega prevala (1995 m) ter šli po markirani poti do Lazovškega prevala (1966 m), od koder smo z markirane poti začeli našo pot proti severozahodnemu grebenu na Ograde. Med rušjem smo si na varnem mestu nadeli čelade in se po grebenu varno povpzeli na zadnji dvatisočak tega dne, na Ograde (2087 m), z razgledom še na vse Bohinjske gore, Kamniško Savinjske Alpe in Krn med oblaki. Zasluženo je sledila malica in več počitka. Z vrha smo sestopili po običajni poti (ki prav tako ni markirana) vse do roba planine Laz (1560 m) ter nato do planine Blato do naših jeklenih konjičkov. Zadovoljni z varno prehojeno potjo smo si čestitali in bili veseli nad (morda zadnjim) jesenskim dnevom v gorah.

Zares je bila to tura čez nebesa in naokoli z nebeškimi razgledi, s srčnimi ljudmi in potmi ter z zlatimi macesni.

Še na mnoge take ture! 

Hvala udeležencem za udeležbo, vsem voznikom hvala za varno vožnjo.

in hvala pomočnikoma, vodnikoma PZS Andreju Slaku in Barbari Koželj.

Zapis in slike: Zdenka Mihelič