Karnijske alpe – Monte Forcella
Karnijske Alpe – tista dolga, nekoliko skrivnostna gorska veriga na meji med Avstrijo in Italijo znajo človeka hitro očarati. Njihov najvišji vrh, Monte Coglians (Hohe Warte) z 2780 metri, kraljuje nad pokrajino in ponuja razglede, ki jih ne pozabiš kar tako. Na skrajnem vzhodu pa stoji Ojstrnik, pravi razgledni balkon, od koder pogled zlahka uide proti slovenskim in italijanskim Julijcem. Med vrhovi se skrivajo tudi čudovita visokogorska jezera, ki temu alpskemu svetu dodajo prav poseben čar. In pozimi ta svet oživi še drugače, saj smučišca vsako leto privabijo nepregledne množice ljubiteljev snega.
Tokrat pa smo Karnijske Alpe doživeli v pomladni, sončni različici. Včerajšnjo prvo majsko soboto nas je vodnica Saša iz PD Kamnik skupaj z nepogrešljivo ekipo (Andrej, Marjan in Anže – hvala za potrpežljivost 
) popeljala na Monte Forcella (1108 m). Pisana druščina 34 planincev je že na startu obetala, da dolgčas zagotovo ne bo našel poti do nas.
Našo pot smo začeli pri Amaru, ob mostu čez reko Belo, na približno 270 metrih nadmorske višine. Pot nas je vodila skozi pravljično zelen gozd,takšen, kjer skoraj pričakuješ, da bo izza drevesa pokukal kak gozdni škrat. Višje kot smo šli, lepši so postajali razgledi, na vrhu pa… prava nagrada! Pogledi na bela prodišča rek Bele in Tilmenta ter okoliške vrhove so nas kar prikovali na mestu. Seveda smo si vzeli čas za razglede, klepet, fotografije (brez tega danes pač ne gre 
) in tudi kak trenutek tišine, ko samo poslušaš naravo in globoko vdihneš svež gorski zrak.
Sestopili smo mimo bivaka Forcella in se po isti poti vrnili do izhodišča. Za piko na i smo si privoščili še zasluženo kavico v Pušji vasi, ker dobra tura brez dobre kave in… no, saj vemo .
Posebno noto so dodali tudi “sošolci in sošolke” iz Bodifit Kamnik in pogovorov ni manjkalo, od preteklih pohodov do načrtov za nove. Skratka: odlična družba, čudovito vreme, lepa narava in razgledi, ki napolnijo baterije bolj kot katerikoli powerbank.
Mimogrede, Karnijske Alpe niso zanimive le na pogled – njihova geološka zgodba je prava zakladnica. Sestavljene so predvsem iz apnencev in dolomitov, ponekod pa najdemo tudi starejše kamnine, ki razkrivajo milijone let dolgo zgodovino nastajanja tega goratega sveta. Če malo pobrskaš med skalami, skoraj bereš zgodbo Zemlje.
Takšni dnevi človeka spomnijo, kako malo je včasih potrebno za popolno zadovoljstvo. Še veliko takšnih poti si želim prehoditi!
Tekst: Igor Kanižar
Fotografije: Igor Kanižar in Andrej Slak
