Tradicija, ki povezuje: srečanje PD Kamnik in Naturfreunde Trofaiach

Ta konec tedna smo se člani PD Kamnik srečali s pobratenim planinskim društvom Naturfreunde iz mesta Trofaiach.
Gre za lepo tradicijo mednarodnega sodelovanja med občinama Kamnik in Trofaiach, ki vsako leto znova potrdi, da planine povezujejo ljudi in prijateljstva.

V soboto, 23. maja 2026, smo se ob 11. uri odpeljali iz Kamnika proti avstrijski Štajerski. V poznih popoldanskih urah smo prispeli v mestece Sankt Peter-Freienstein pri Trofaiachu, kjer smo se nastanili v prijetnem hotelu Freiensteinerhof. Tam so nas toplo sprejeli domači planinci, s katerimi smo se po pozdravih odpravili na krajši pohod do romarske cerkve Mari Freienstein.
Cerkev stoji na mogočni skali nad dolino Vordernberg, območjem, ki je že stoletja povezano z rudarjenjem železove rude in železarstvom. Celotna pokrajina nosi pečat bogate industrijske zgodovine, nad njo pa se dvigajo mogočni vrhovi Eisenerških Alp.
Po prijetnem pohodu je sledila skupna večerja in druženje z avstrijskimi prijatelji. Obujali smo spomine na pretekla srečanja, izmenjali planinske zgodbe ter pripravili načrt za nedeljske ture – zahtevnejši vzpon po ferati in lažji pohod po dolini.

Po obilnem nedeljskem zajtrku smo se z avtobusom odpeljali proti mestu Eisenerz, nekdanjemu rudarskemu središču pod mogočnim Erzbergom. Tam smo se razdelili v dve skupini.
Skupina z najmlajšima pohodnikoma se je z avtobusom odpeljala proti čudovitemu jezeru Leopoldsteinersee. Med potjo so se ustavili ob glavni cesti med Eisenerzom in Hieflauom ter se sprehodili do izvira manjšega jezerca Schwarze Lacken. Ob tem so slišali zanimivo staro pripoved o vodnem škratu, ki naj bi pred davnimi stoletji živel tam in po legendi v dolino pripeljal rudarstvo.Pot so nadaljevali ob reki, si ogledali prostor za kneipanje, nato pa po prijetni gozdni poti prispeli do čudovitega jezera Leopoldsteinersee, skritega pod visokimi stenami okoliških gora. V prijetni senci ob jezeru so si odpočili in okrepčali, nato pa se po približno štiriurnem pohodu vrnili proti Eisenerzu.
Med potjo so z zanimanjem pogledovali proti vrhu Pfaffenstein, kjer je v spremstvu avstrijskih planincev, alpinistov in gorskih reševalcev premagovala zahtevno ferato naša druga skupina.

Sanjska tura! Navpična izpostavljena ferata , a lepo speljana in enakomerno razporejena, z možnostmi za počitek in predvsem z dih jemajočimi razgledi na okoliške vrhove Eisenerških Alp. Okolica ponuja čudovite poglede proti Erzbergu, grebenu Kaiserschilda in okoliškim apnenčastim stenam, ki dajejo temu delu Avstrije prav poseben gorski značaj.

Do začetka ferate je bilo treba premagati 600 višinskih metrov po strmi poti skozi bukov in mešan gozd, kar nam je vzelo skoraj dve uri hoje. Čeprav Eisenerzer Steig velja “šele” za tretjo najtežjo ferato v okolici Eisenerza, je zaradi dolgega in napornega pristopa nikakor ne gre podcenjevati. Sama ferata je mestoma zelo izpostavljena in fizično zelo zahtevna.

Po sestopu in ponovnem srečanju obeh skupin smo si v gostišču Prabichlerhof privoščili zasluženo in obilno kosilo. Ob slovesu smo našim avstrijskim planinskim prijateljem izročili skromna darila v zahvalo za odlično organizacijo, vodenje in gostoljubje.

Žal pa se zaključnega druženja niso mogli udeležiti člani njihove gorske reševalne ekipe, saj so ravno ob našem povratku s ferate prejeli nujen poziv na reševalno akcijo v gorah.

Končna ocena dvodnevnega srečanja? Odlično! Domov smo se vrnili polni lepih vtisov, novih doživetij in še bolj utrjenih prijateljskih vezi. Jeseni pa bomo v Kamniku z veseljem gostili naše avstrijske planinske kolege.

Hvala vsem za čudovit vikend!

Tekst: Igor Kanižar in Saša Zobavnik

Foto: Igor Kanižar in Marko Petek

https://photos.app.goo.gl/6fG6aExPgaLLdoyq8