TABOR VESELE GORICE – ČEZSOČA 2025
V začetku julija, kmalu po zaključku pouka, smo se vsi veselili v pričakovanju tabora Vesele Gorice 2025. Začele so se intenzivne priprave, s starši pa smo vsak dan bolj zaskrbljujoče poslušali in spremljali vremensko prognozo za čas našega tabora. Ampak planinci smo vztrajni in optimistični. Tako smo se kljub neobetavnim vremenskim začetkom podali proti Bovcu in vasi Čezsoča.
Res je, da smo prva dva dni, ponedeljek in torek, le pohlevno pogledovali proti nebu med vsemi kapljami, ki jih je nebo trosilo na nas. Tako smo prve pohode opravili kar pod dežniki. Saj smo vendar planinci. Ogledali smo si slap Boka, s kolesi obiskali in obvozili Bovec in se seznanjali z okolico. Izobraževali pa smo se v osrčju Julijskih Alp, Trentarskem muzeju. Ta dva dneva smo pač več časa namenili druženju ob pletenju zapestnic, orientaciji in družabnih igrah. In po dveh vremensko burnih nočeh je tudi za nas posijalo sonce.
Tako smo že v sredo opravili dve zelo lepi turi. Izkušenejša in hitrejša ekipa podmladka PD Kamnik se je odpravila kar na vrh Mangarta. Preizkusili so se v rokovanju s samovarovalnimi kompleti in vrh osvojili po slovenski poti. Na vrhu jih je pričakal novozapadli sneg, da nas je opomnil, da ne gre podcenjevati gora.
Mlajša ekipa pa se je podala na planino Golobar in je raziskovala kulturno zapuščino našega hribovitega sveta.
V četrtek nas je zopet pričakal lep sončen dan. Izkoristili smo ga na poti iz Kaninske vasi čez Čuklo na Rombon in nato spust do trdnjave Kluže, od koder pa se je mlajša skupina povzpela do kote 1313. Nato smo skupaj sestopili do trdnjave Kluže.
Petek nam je prinesel spet nekaj dežja, zato smo dopoldan izkoristili za skupen obisk koče pri Krnskih jezerih in ogled jezera. Ogled jezera je bil kratek, saj smo imeli že dež za petami, zato smo jo hitro podurhali nazaj in malce pred gozdom nas je že ulovil dež. Pred njim smo se uspešno skrivali na poti v dolino Lepene pod vejami dreves. Do doline je tudi dež ponehal. Tako so se najvztrajnejši iz Lepene do tabora odpeljali kar s kolesi.
Tako smo preživeli še en pester dan. Kot se pa za pravi tabor spodobi, smo zvečer v planinskem duhu krstili vse nove člane našega tabora. S pridobljenim znanjem so se vsi kar dobro izkazali.
Še eno leto smo stkali nove planinske zgodbe, nova prijateljstva in nepozabne spomine.
Hvala Zlatorogu, da nas je sprejel v svoj raj in hvala Belim ženam, da so nam bile naklonjene.
Zopet pridemo, pa SREČNO!
Mladinski odsek PD Kamnik
