Škrlatica 2740 m

Zavzeli smo Škrlatico!!!

Škrlatica je 2740 m visoka gora v Julijskih Alpah. Je druga najvišja gora v Sloveniji in tretja najvišja v celotnih Julijskih Alpah. Njene strme stene privlačijo ljubitelje gora. Pot do vrha je precej zahtevna, zato je primerna za telesno bolje pripravljene pohodnike. Najlepši pogled na strmo severno steno Škrlatice, ki se razprostira v krnico Velika Dnina (1900 m) je iz severozahoda, s poti na prelaz Vršič. Gora je še posebej lepa ob sončnem zahodu, ko se njene stene obarvajo v škrlatno barvo. Tako je gora Škrlatica dobila svoje ime.

Turo začnemo nekaj minut čez šest zjutraj iz pred parkirišča v Dolini Vrat, kjer smo počakali Jasmino Kovačič in njeno ekipo iz  PD Videm Krško, ter mojega mentorja Martin Kumer PD Polž in njegove ćlane.

Skupaj se nas je podalo na pot 29 članov.

Pot nas pelje prvo uro skozi bukov gozd v ključih. V počasnem tempu kmalu pridemo nad gozdno mejo, kjer imamo veličastne razglede na vse strani. Od tu dalje bijemo izenačeno bitko v vročini z naravo. Po dveh urah in pol smo že pri Bivaku IV ( 1.980 m ) , kjer naredimo malce daljši postanek.

Rahlo smo se ohladili in okrepčali, zato pot nadaljujemo dalje.

Pot se mimo krnice Srednji Dolek celo nekoliko spusti. Potem pridemo na melišče v krnici Zadnji Dolek.

Dokaj hitro smo pred vstopom v plezalni del, kjer se razdelimo v več manjših skupin.

Nadenemo si čelade, samovarovalni komplet in pas. Krenemo desno navzgor po melišču, po katerem zelo dobro napredujemo. Tu se držimo nekoliko bolj desno, da pridemo na zelo zahtevno zavarovano plezalno pot.

Pot je prvih 15 minut lahka,a z veliko nerodnega ter nestabilnega grušča. Potem pa gre proti vzhodu po naravnih prehodih, ki pa so rahlo izpostavljeni.

Najtežji del prek žlebičev je odlično varovan s skobami in jeklenico. Kmalu zagledamo naravno okno v Škrlatici.

Pot gre po rahlo izpostavljenih poličkah in razah jugo-vzhodnega grebena Škrlatice. Še kakih 15 minut hoje, ki nam ves čas nudi odličen razgled na (Kotel) krnico pod Velikim Rokavom in že smo na vrhu. Na vrhu počakamo še ostale skupine, izkoristimo priliko za popolno uživanje na Soncu in fotkanje najlepšega razgleda v Julijcih.

Sestopili sem po isti poti.   

Ni bilo enostavno, pa vendar nam je uspelo!!!

S takimi pohodniki in vodniki-pomočniki( Matej Benkovič, Aleš Koželj, Matjaž Hribar, Martin Kumer, Jasnina Kovačič ) kamorkoli in kadarkoli.

Barbara Koželj