VISOKA RATEŠKA PONCA (2274 m), SREDNJA PONCA (2228 m) Z BELOPEŠKIH JEZER, 26. 9. 2026
Pot nas je peljala od Zgornjega Belopeškega jezera najprej po makadamu in levo po planinski poti 512 do koče, nato pa po poti 513b proti Visoki Ponci. Pod prvim odsekom z jeklenico smo si nadeli čelade, plezalni pas in samovarovalni komplet pa nekaj odsekov višje. Naša pot se je nadaljevala po odsekih z jeklenicami in brez njih, se odcepila v smeri Visoke Ponce, kjer smo prečili našodrano rdečo grapo ter šli v steno V. R. Ponce. Z vrha smo sestopili (praktično in tudi psihično je bil to za marsikoga najzahtevnejši del zaradi večinoma nezavarovane poti) do grebena med Visoko in Srednjo R. Ponco, nato še malo nižje do odcepa in se znova podali navzgor – na Srednjo Rateško Ponco. Sestopili smo po poti do prvega, spodjega odcepa med potjo za Visoko R. in Srednjo R. Ponco (do prav tako veliko našodrane, strme poti, potrebna je bila maksimalna pazljivost), ter po že od jutra znani poti nazaj do izhodišča, kjer smo si ponovno čestitali – saj je tura zares končana šele na izhodišču po varnem sestopu; celotna pot pa seveda doma.
Pot (suha, skala pa prav tako suha in z odličnim oprijemom) je od nas zahtevala ves čas popolno pozornost, stabilen korak, odsotnost vrtoglavice in izkušnje z gibanjem v visokogorju, skrotju, našodranih poteh in na z jeklenicami opremljenimi zelo zahtevnimi potmi.
Čudovita tura, smo si bili enotni, pa super družba, jutranja hoja v hladu in senci, nato pa sončen dan kot “iz puške” in izjemni razgledi do koder je seglo oko.
Še na mnoge take ture!
Zapis in Fotografije: Zdenka Mihelič
https://photos.google.com/album/AF1QipPXj19rRj3oM_pQHIR5EhbAqgYL0OTIaVz3Rhno
