Zimski planinski tabor na planini Lipanca – ko sneg postane igrišče in učilnica
Če kdo še dvomi, da je zima v gorah čarobna, ga v prihodnje z veseljem povabimo na zimski planinski tabor. Vesele gorice so bile letos zavite v skoraj dvometrsko snežno odejo na Blejski koči na planini Lipanca.
Že petkovo popoldne je obetalo pustolovščino. Bližajoča se noč, veliki nahrbtniki na majhnih postavah in še večje krplje na še manjših nogah. Izmenično sem opazovala padanje snega z mogočnih smrek in padce najmlajših v sneg zaradi zapletanja v plastične pripomočke na nogah. Super nam je šlo! Res! In vztrajali smo, večerje pač ne gre zamuditi.
Pot skozi pokljuški gozd nas je popeljala v drug svet. Takšen, o kakršnem so nam pripovedovale babice – ko so si zime še zaslužile takšno poimenovanje. Zimska idila pa ni bila le očem prijazna kulisa, temveč tudi naša učilnica. Z otroki smo priredili pravo zimsko akademijo preživetja, saj smo gradili snežne bivake, spoznavali uporabo lavinskega trojčka, se preizkusili v reševanju zasutih izpod plazu in iskali ponesrečence s pomočjo lavinskega psa, ki je, poleg v sneg do pasu pogreznjenih vodnikov, požel nemalo navdušenja.
Ker pa planinci nismo le resni, temveč tudi igrivi, smo v duhu olimpijskih iger priredili pravo zimsko tekmovanje. Paralelni slalom s smukci, snežna borba z neomejeno količino kep, hitrostni spust po snežni drči v iglu ter sprint skozi snežni rov so recept za borbenost, premočene nogavice in nasmejana rdeča lička.
Za odlično počutje so v veliki meri poskrbeli tudi oskrbniki Blejske koče, ki so nas sprejeli z izjemno gostoljubnostjo in prijaznostjo. Ker pa znamo planinci tudi sami zavihati rokave, smo se preizkusili še v kuhinji koče – rezultat je bil sladko užiten in predvsem zaslužen.
Zimskega tabora na Lipanci ne bomo pomnili le po snegu in aktivnostih, temveč predvsem po dobri družbi, znanju, smehu in tistem posebnem občutku, ko se iz mrzlega sveta vrneš bogatejši za toplo izkušnjo. Takšni tabori dokazujejo, da zima v gorah ni ovira – temveč priložnost.
S planinci smo se do pasu pogrezali Marko, Rok in Eva
