…po skritih poteh Kamnika s pečenim kostanjem in penicami na šibi…
Po domovih je čez teden vršalo. »Mami, kje imam naglavno
svetilko? Ati, pojdiva v gozd po palico.« Vsak planinec je imel svojo naglavno
svetilko, palico za peko penic, skodelico za čaj in glede na slabo vreme tudi
anorak ali dežnik.
Malo čez 17.00 uro smo odrinili izpred ŠCRMja v Kamniku. Kar
71 otrok in 9 vodnikov. Tokrat smo bili
zbrani iz vseh kamniških osnovnih šol. Pot nas je vodila proti Perovem, nato pa
smo zavili h Kamniški Bistrici. Nekaj poti je bilo osvetljene, nekaj pa ne. Še
dobro, da smo imeli naglavne svetilke. Pot do našega kozolca je minila hitro.
Vmes nas je malo zmočil tudi dež. Blata pod čevlji pa tudi ni manjkalo. Končno
smo po dobri uri in pol hoje, ugledali svetlobo ognja. Franci je že zakuril
ogenj za peko penic, kostanj se je že pekel v kaminu, iz lonca za čaj pa je
prijetno dišalo. Najprej smo si postregli s toplim planinskim čajem in pečenim
kostanjem. Nato pa palice iz nahrbtnikov in najboljši del večera se je začel.
Ni pomembno, da je deževalo in da smo stali v blatu. Pomembno je bilo, da smo
pekli penice. Mmm… so bile slastne. Večer se je prehitro končal. Se vidimo
kmalu!
Planinski pozdrav,
Katja
